Bruseljski Politico: Orban v EU ne bo več povzročal težav. Jih bo morda Janez Janša?

Poraz madžarskega premierja Viktorja Orbana na nedavnih parlamentarnih volitvah predstavlja pomembno prelomnico tudi na evropskem političnem parketu. Njegova krona "glavnega motilca" v Evropski uniji je odslej na voljo, bruseljski portal Politico pa ocenjuje, da ta položaj ne bo dolgo prost, saj obstaja kar nekaj pretendentov, ki bi lahko Orbana nadomestili.

Orban je namreč večkrat v preteklosti z vetom blokiral številne pomembne odločitve Evropske unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen po njegovem volilnem porazu ni izgubljala časa in je že predlagala spremembe pravil glasovanja, s katerimi bi se v prihodnje EU izognila tovrstnim blokadam.

Zmagovalec madžarskih parlamentarnih volitev, desnosredinski politik Peter Magyar, je že napovedal, da bo kot predsednik vlade z Brusljem sodeloval tesneje. Številni upajo, da bo Magyarjeva zmaga olajšala doseganje konsenza. "Zdi se, da se je politični model sistemskega in strukturnega motilca zlomil s hudim volilnim porazom Orbanove stranke Fidesz," je za Politico dejal eden od neimenovanih evropskih diplomatov.

Kljub temu pa Orbanov odhod še ne pomeni, da si lahko Ursula von der Leyen oddahne. Portal Politico je pripravil seznam petih evropskih voditeljev, ki bi lahko postali naslednja "črna ovca" v zavezništvu.

Vrnitev populista: Janez Janša

Nekdanji trikratni slovenski premier, desničarski populist in samooklicani oboževalec Donalda Trumpa, znan po ostrih besednih spopadih z novinarji, Janez Janša, je na dramatičnih parlamentarnih volitvah prejšnji mesec zasedel drugo mesto z zaostankom zgolj enega poslanskega mandata, piše Politico. Ker koalicijska pogajanja še potekajo, ostaja nejasno, ali bo vlado uspelo sestaviti njemu ali aktualnemu premierju Robertu Golobu.

Janša, ki se ga včasih oprime vzdevek "mini Trump", bi z vrnitvijo na oblast okrepil rastoči populistični tabor v EU. Kljub zavezništvu z madžarskim voditeljem pri številnih vprašanjih pa med njim in Orbanom (ali celo slovaškim premierjem Ficom) obstaja opazna razlika glede Ukrajine.

Janša namreč odločno zagovarja ukrajinsko članstvo v EU, svojo podporo pa je izkazal tudi z obiskom Kijeva v prvih dneh obsežne ruske invazije leta 2022.

Zvesti spremljevalec: Robert Fico

Slovaški premier Robert Fico je bil pogosto Orbanov najzvestejši zaveznik pri blokadah evropskih odločitev. Med drugim je blokiral sankcije proti Moskvi in zahteval izvzetje iz 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila za Ukrajino. Po Orbanovem odhodu je Fico ostal osamljen kot najbližji – in morda zadnji – prijatelj Kremlja v EU.

"Želim biti konstruktiven akter v Evropski uniji, a ne na račun Slovaške," je lani poleti izjavil Fico.

Prejšnji mesec je opozoril, da bi lahko – v primeru Orbanovega volilnega poraza – sam vložil veto na sprostitev finančnih sredstev za Kijev. Budimpešta je namreč zaradi spora z Ukrajino glede nedelujočega naftovoda, ki v Srednjo Evropo prenaša rusko nafto, mesece zadrževala izplačilo sredstev, dogovorjenih na decembrskem vrhu. Peter Magyar je že napovedal, da Bruslju pri tem ne bo stal na poti.

Ker naftovod še vedno ne deluje (ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal popravilo do konca aprila), se zdaj postavlja vprašanje, ali bo Fico uresničil grožnjo in prevzel Orbanovo štafeto, ali pa se bo prilagodil Uniji. Slovaški voditelj je doslej pri sankcijah namreč vedno popustil in na koncu podprl skupne izjave EU v podporo Ukrajini.

"Mislim, da se bodo Fico in ostali voditelji močno zavedali tveganj ter posledic, če bi ubrali podobno pot kot Orbán," je za Politico ocenil neimenovani evropski diplomat.

Populistični milijarder: Andrej Babiš

Povratnik na čelo češke vlade, 71-letni milijarder, Andrej Babiš, ki se ga je prijel vzdevek "češki Trump", že kaže nekatere premike v Obranovem slogu. Babiš je bil ob Orbanu in Ficu edini voditelj, ki je zahteval izvzetje iz 90-milijardnega posojila EU za Ukrajino. Javno je pozival k zmanjšanju podpore Kijevu, a se je na koncu ustavil tik pred tem, da bi opustil češko pobudo za dobavo streliva ukrajinski vojski.

Babiš, čigar koalicija vključuje protizeleno stranko Motoristi, ima na muhi tudi evropske podnebne politike. Ostro denimo kritizira sistem ogljičnih kuponov in trdi, da se na tak način uničuje češka industrija.

Nekateri evropski diplomati so za Politico dejali, da bi lahko desničarski voditelji v Evropskem svetu povzročali težave pri določenih točkah, da pa verjetno blokad v obliki vetov ne bodo vlagali na način, kot je to počel Orban.

Politična vrvohodka: Giorgia Meloni

Italijanska premierka Giorgia Meloni že tri leta spretno hodi po robu pragmatizma z Brusljem. Svojo desničarsko in nacionalistično politiko namreč uspešno spravlja v ravnovesje prav s proevropsko držo.

Čeprav se je s sklepanjem zavezništev (denimo pri vprašanju migracij) izkazala za precej bolj konstruktivno politično figuro od Orbana, pa v diplomatskih krogih opozarjajo na njuno skupno ideološko ozadje. Meloni je bila namreč na marčevskem vrhu edina, ki je izrazila razumevanje za Orbanovo nasprotovanje evropskemu posojilu Ukrajini.

Nepredvidljivi igralec: Rumen Radev

Nekdanji bolgarski predsednik Rumen Radev, ki je januarja odstopil zaradi nastopa na parlamentarnih volitvah, je po anketah portala Politico na dobri poti, da zasede premierski položaj.

Njegova vrnitev bi lahko po letih politične paralize povzročala preglavice Kijevu in evropskim zaveznikom v Bruslju. Radev namreč nasprotuje oboroževanju Ukrajine, ki je po njegovem mnenju "obsojena na propad", evropskim voditeljem pa celo očita, da so s spodbujanjem kijevske protiofenzive sokrivi za nešteto žrtev.

Zaradi odkritih simpatij do Kremlja se je leta 2023 med televizijskim soočenjem že zapletel v oster besedni spopad z Volodimirjem Zelenskim.